Knjižnica frančiškanskega samostana v Ljubljani je kot speča lepotica iz pravljice. Vrsto let je tiho spala, in čeprav nam je bila zelo blizu, je bila veliki večini (tudi zainteresirani javnosti) dokaj, če ne celo povsem, neznana. In tako je bilo vse dokler je ni skupina mladih zagnanih frančiškanov na novo uredila, obnovila in obudila.

Ljubljanski bibliotekarji imamo večidel radi pravljice in knjige, zato smo si seveda tudi mi šli ogledat pravkar obujeno lepotico, in to že v sredo, 29. novembra 2023, le nekaj dni po njenem svečanem odprtju. O velikem zanimanju za knjižnico priča tudi velik obisk, saj se je ogleda knjižnice udeležilo več kot 50 kolegic in kolegov. Brat Domen, ki nas je sprejel v knjižnici namesto odsotnega odgovornega knjižničarja brata Jana Dominika, pa je s svojim poznavanjem knjižnice, zgodovine in umetnostne zgodovine naredil zelo dober vtis na sicer zelo radovedne obiskovalke in obiskovalce. Ti se seveda niso zadovoljili zgolj s podatki o  tem, da bi naj bila tukajšnja Frančiškanska knjižnica najstarejša še delujoča knjižnica v Ljubljani, da ima okrog 70.000 knjig, ampak so imeli vrsto zahtevnih vprašanj o katalogih in kataložnih zapisih, o postavitvi in urejenosti zbirke, o klimatskih pogojih in o ex librisih, pa tudi o katalogizaciji in vnosih v COBISS. Bratje menijo, da je bila njihova knjižnica vse od 18. stoletja druga najpomembnejša knjižna zbirka v Ljubljani, takoj za knjižnico grofov Turjaških (Auerspergov). Svoj primat nad Semeniško knjižnico (ki je kot akademska in javna knjižnica začela delovati že leta 1701) pa utemeljujejo z višjim številom inkunabul (ok. 117). Za svoj največji razcvet se mora knjižnica zahvaliti patru Žigi Škerpinu, ki je zanjo v začetku 18. stoletja pridobil tudi večino današnjega antikvarnega fonda. O njegovi zbirki je že leta 2009 v Knjižnici objavila zanimivo razpravo kolegica iz NUK-a dr. Sonja Svoljšak.[1] Gradnja in urejanje prostorov knjižnice sta potekala med letoma 1733 in 1735, denar za knjižnico pa so prispevali številni dobrotniki. Knjižnica je sicer menjala več lokacij, v današnji pa se nahaja od 19. stoletja.

Danes tako ugotavljajo, da je ljubljanska Frančiškanska knjižnica tudi najbogatejša med samostanskimi oz. zasebnimi knjižnicami na Slovenskem, saj v njej hranijo kar 20.000 enot starejšega, antikvarnega gradiva, pohvalijo pa se lahko tudi z zbirko približno 150-ih srednjeveških listin, pri čemer je najstarejša iz leta 1265.

Med dragocenostmi v knjižnici radi izpostavijo Dalmatinovo Biblijo s Trubarjevim lastnoročnim podpisom, Kopernikovo knjigo o kroženju nebesnih teles, prvi izvod Krsta pri Savici s Prešernovim posvetilom in še veliko drugih zanimivosti, ki si jih lahko pogledamo v muzeju in pinakoteki, ki je pridružena knjižnici. V pinakoteki so na ogled najznačilnejše likovne umetnine od 16. do 20. stoletja. Vse to je bilo utemeljeni razlog, da se je obisk knjižnice zavlekel precej čez predvideno uro in pol.

Pripravil: Igor Zemljič (Centralna pravosodna knjižnica VSRS), podpredsednik DBL

[1] Svoljšak S, Knjižna zbirka p. Žige Škerpina v ljubljanskem frančiškanskem samostanu. Knjižnica 2009, št. ½, str.  7–31  https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VX6QVF43

(Skupno 123 obiskov, današnjih obiskov 1)