Posvetovanje sekcij Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), naslovljeno kot Proaktivno delovanje knjižnic (2): uspehi, izkušnje in dileme v praksi, je potekalo med 20. in 23. septembrom 2023 in bilo v celoti izvedeno v prostorih Inštituta informacijskih znanosti IZUM ter v spletnem okolju. Izrazito ambiciozen tridnevni program, ki je z vsebinskimi poudarki sicer doživel neke vrste reprizo lanskoletnega, je ustvaril precej učinkovito teoretično podstat, katera je na mnogoterih imenovalcih združila praktične izkušnje ter primere knjižničarske iniciativnosti. Referenti in referentke so se s svojimi prispevki, med njimi sta bila tudi dva tuja (Giuseppe Vitiello in Stephen Wyber), razvrstili v vsebinske sklope, ki so izpostavljali in povezovali: vpetost knjižnic v okolje; demokracijo in aktivno državljanstvo; aktivnost in proaktivnost; trendovskost in digitalno preobrazbo. S pogledom na visokošolske in specialne knjižnice ter poudarkom na njihovo dejavnost lahko rečem, da je besedna zveza prvega dne zagotovo bila »odprta znanost« in iz nje še vedno izhajajoča (odprta) vprašanja. Iz splošnih knjižnic smo dobili predvsem vpogled v nekatere kakovostne pionirske dejavnosti, ki so vsebinsko sicer bližje dnevu dobrih praks, a vseeno širijo pogled ter postavljajo tovrstne knjižnice ravno v središče lastnega okolja in povezljivosti z njim. Temu sta sledila tudi dva razmisleka okroglih miz, ki sta izpostavila dejavnosti knjižnice na družbenih omrežjih ter izvirno prakso knjižnične sobe pobega. Ob proaktivnosti za male in velike se je odprlo vprašanje vključenosti uporabnikov in uporabnic v dejavnosti in storitve knjižnic, njihovo participacijo in dejanski obisk ali njegovo pomanjkanje. Razprava slednjega sklopa je postregla s konkretnim prespraševanjem o tem, koliko in kako proaktiven sploh je povprečen knjižničar in kakšen model kompetenc mora zasledovati. Odstrli smo tudi že večkrat omenjene teme o zelenih knjižnicah in trajnostnemu razvoju ter se seznanili z mnogoternimi modernimi trendi, ki s sicer precej počasnimi koraki k nam prihajajo iz razvitejših severnoevropskih držav. Z okroglo mizo smo se dotaknili pomena Etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev in napredka pri njegovi prenovi. Zaključek, z napovedjo prihajajočega posveta, je bil zadnji del sestavljanke našega druženja, ki je bilo tematsko zelo bogato in ga je bilo zaradi obilice vsebin  mestoma težko v popolnosti ponotranjiti. Velja si zapomniti, da si je na takih srečanjih dobrodošlo narediti izbor participativnih vsebin in si pri nekaterih vzeti malo daljši odmor za kavo.

Rok Dežman,

član Izvršnega odbora DBL

(Skupno 96 obiskov, današnjih obiskov 1)