Intervju s Tomažem Ulčakarjem in Martino Kerec, predsednikom in podpredsednico Komisije za razvoj knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani (KRKS)

Tomaž Ulčakar, univerzitetni diplomirani bibliotekar, se je zaposlil na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2000, najprej na izposoji, nato v INDOK centru, leta 2010 je prevzel naloge v fakultetnem založništvu, od leta 2016 je vodja Centralne ekonomske knjižnice (CEK), Založništva EF ter od 2019 dalje tudi Evropskega dokumentacijskega centra, ki deluje pod okriljem CEK. Tomaž je od leta 2016 član Komisije za razvoj knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani ter od decembra 2019 tudi njen predsednik.

Martina Kerec je univerzitetna diplomirana bibliotekarka in profesorica zgodovine. Njena zaposlitvena pot se je pričela v visokošolski knjižnici Visoke šole za podjetništvo leta 2001 na delovnem mestu KEK, nato jo je nadaljevala v Narodni in univerzitetni knjižnici na različnih oddelkih in predvsem na delovnih mestih s področja katalogizacije (AIK, avdiovizualna dela, BIC, referalni center). Naslednja zaposlitvena postaja je bila specialna knjižnica na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v letu 2010. Leta 2012 se je vrnila na interesno polje visokošolskih knjižnic kot vodja knjižnice na Fakulteti za socialno delo (FSD). Isto leto jo je vodstvo predlagalo v izvolitev članice KRKS UL, in decembra 2019 je bila izvoljena za namestnico predsednika KRKS. Na področju bibliotekarstva aktivno deluje že od študentskih let, približno od leta 1995.

1. Kakšen je osnovni namen KRKS?

Komisija za razvoj knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani je posvetovalno telo Senata Univerze, ki se ukvarja zlasti z naslednjimi nalogami:

-načrtovanjem in koordiniranjem dela knjižničnega sistema Univerze in skrbjo za njegovo enotnost ter povezanost s knjižničnim sistemom Republike Slovenije,
– sprejemanjem predlogov knjižnične politike in meril ter kriterijev za izvajanje knjižnične dejavnosti na Univerzi,
– spremljanjem stanja in razvoja knjižničnega sistema Univerze,
– skrbjo za skupno pridobivanje in zagotavljanje dostopa do informacijskih virov na ravni Univerze,
– spremljanjem in zagotavljanjem kakovosti.

Če povzamemo, Komisija se ukvarja z enotnim delovanjem knjižnic članic UL na operativni, organizacijski in strokovni ravni.

2. Za uresničitev katerih ciljev si bosta prizadevala v svojem mandatu?

Poleg naštetih nalog iz odgovora k prvemu vprašanju je vsekakor velik poudarek na dobrem sodelovanju knjižnic članic UL, skupnem vsebinskem reševanju operativnih dilem ter iskanju skupnih konsenzov na različnih področjih delovanja. Velik poudarek dela komisije je tudi na promociji knjižnic in dejavnosti tako na ravni UL kot izven (tradicionalno letno srečanje Dan dobrih praks, predstavitve na sejmih in drugih prireditvah) ter zagovorništvo knjižnic. Komisija nenazadnje predstavlja velik strokovni in diskusijski forum knjižnic UL.

3. Katere teme so po vajinem mnenju trenutno najbolj aktualne na področju visokošolskega knjižničarstva v Sloveniji in zakaj?

Vsekakor je ena od pomembnejših aktualnih tem zagotavljanje odprtega dostopa zaradi raziskovalne politike ARRS in EU ter s tem povezanih zadev, ki se odvijajo na ravni knjižnic, npr. pri naročninah serijskih publikacij, kjer pričakujemo preoblikovalne pogodbe z založniki.
Zelo pomembni temi, ki se ju dotikamo v tem času, sta prostor knjižnic in zagotavljanje storitev v fizično-realnem oziroma digitalnem okolju, ki sta nas zajeli v času pandemije.
Zaradi naglega razvoja strok, družbe in informacijske tehnologije je potrebno tudi permanentno izobraževanje kadrov v knjižnicah za kakovostno podporo raziskovalnemu in študijskemu procesu na fakultetah.

4. Ali lahko vsak izmed vaju izpostavi eno posebnost vajinih knjižnic, na katero sta še posebej ponosna?
Tomaž:
Izpostaviti samo eno posebnost je na primeru CEK težko. Vsekakor izpostavljam odličen tim sodelavk in sodelavcev v knjižnici in v založništvu, ki me navdušujejo in navdihujejo pri vsakodnevnem delu. Izpostavljam tudi odlično razumevanje in sodelovanje vodstva ter ostalih služb fakultete, kar nam je omogočilo, da se je Centralna ekonomska knjižnica uspešno transformirala v sodobno visokošolsko knjižnico na področju ekonomskih in poslovnih ved. Med vsem tem pa smo še zlasti ponosni na prenovo prostorov; najprej leta 2012, ko smo končno dobili prost pristop do gradiva, ter leta 2019 z dodatnimi prostori za skupinsko delo študentov in seminarski Lab*CEK, ki služi tudi kot učilnica za samostojna izobraževanja uporabnikov.

Martina:
Knjižnica FSD je v Sloveniji edina knjižnica na področju socialnega dela. Tako ob klasičnem poslanstvu knjižnice oz. ob nalogah, ki jih primarno zagotavljamo za študente, raziskovalce in pedagoge naše fakultete (in UL), nosimo še odgovornost, da gradimo strokovno-znanstveno informacijsko točko, na katero se lahko obrnejo vsi deležniki na področju socialnega dela in širše socialnega varstva v Sloveniji. Zato se trudimo, da čim bolje opravljamo osnovne naloge, s katerimi podpiramo uporabnike, ki nato po odhodu s fakultete večinoma ostanejo naši nadaljnji uporabniki in podporniki. Poudariti je potrebno, da brez podpore pedagogov FSD in vodstva fakultete, ki imajo posluh za obstoj knjižnice, Knjižnica FSD morda ne bi vedno preživela. Zadnja leta smo se ukvarjali s prenovo prostorov, na katere smo ponosni, ker omogočajo kvalitetno delo vsaj za naslednjo dekado, sedaj pa nas čaka močna transformacija na področju kadrov, da bomo lahko zadostili potrebam v prihodnosti.

5. Koliko let sta že člana DBL in kateri so glavni razlogi, zaradi katerih sta se ponovno odločila za kandidaturo za člana/članico izvršnega oz. nadzornega odbora DBL?

Tomaž:
Z DBL sem se srečal že v času študija pred več kot 20 leti, ko nam je delovanje entuziastično predstavila ravno Martina. Član DBL sem že dobro desetletje. Tretji mandat v izvršnem odboru (IO) je ponovni izziv meni samemu ter hkrati podpora stroki, menim tudi, da moramo biti visokošolski bibliotekarji še bolj prodorni in aktivni v stanovskih združenjih.

Martina:
V DBL sem vstopila leta 1996 na pobudo takratne profesorice dr. Melite Ambrožič in drugih članov predsedstva DBL in ZBDS. Pred tem smo se študenti bibliotekarstva aktivno organizirali in delovali na fakulteti v Klubu študentov bibliotekarstva Filozofske fakultete, zato so nam predlagali, da se ustanovi Sekcija študentov pri ZBDS, in nas povabili k vpisom v društva. Naslednja leta sem večinoma delovala v delovnih telesih ZBDS (sekcije, posvetovanja), leta 2009 sem kandidirala za IO DBL in bila v istem mandatu izvoljena za podpredsednico. Ker je za delo v IO stanovskega društva potrebno veliko aktivizma, menim, da mesto v IO pripada mlajšim generacijam, mladim članom, zato sem se zadnjem obdobju odločila, da v društvu sodelujem v nadzornem odboru (NO) ali častnem razsodišču (ČR). Približno istočasno kot sem vstopila v društveno dogajanje bibliotekarjev, sem brala o zgodovini združenj in društev v angleškem okolju, in od takrat me spremlja njihova naravnanost, da »ob včlanitvi v društvo ni pomembno, kaj lahko društvo naredi zate (torej, kaj pridobi posameznik s članstvom), ampak je bolj pomembno, kaj narediš ti za društvo«. Žal v slovenskem prostoru ta miselnost ni razširjena (izjeme pa so).

Informacije

info@dbl.si

Društvo bibliotekarjev Ljubljana
Trg republike 3, Ljubljana
IBAN: SI56 6100 0002 2027 592 (BIC KODA: HDELSI22)
Matična številka: 5169801000
Davčna številka: 54323665

Predsednica: mag. ANA ZDRAVJE
Tel: 01 308 52 10
info@dbl.si

Blagajničarka: mag. Maja Peteh
Tel: 01 320 35 45
maja.peteh[at]gozdis.si

(Skupno 5.641 obiskov, današnjih obiskov 8)